Kaj je zapuščinski postopek in kdaj se izvede?
Zapuščinski postopek je postopek, ki se začne po smrti osebe in v katerem se njeno premoženje razdeli med dediče. Ta postopek je treba izvesti v skladu z zakonskimi določili. V primeru, da zapustnik ob smrti ni imel nobenega premoženja, se zapuščinski postopek ne izvede ali pa se ga preskoči.
Kako poteka zapuščinski postopek?
Prvi korak zapuščinskega postopka je priprava smrtovnice, ki jo pripravi matičar. V drugem koraku mora sodišče pridobiti vse potrebne podatke o premoženju, ki ga je imel zapustnik, in ugotoviti, kdo so dediči. Po prejemu vseh dokumentov sodišče razpiše zapuščinsko razpravo, na katero povabi vse morebitne dediče.
Kdo vse se lahko udeleži zapuščinskega postopka?
Zapuščinski postopek je odprt za vse osebe, ki se ga želijo udeležiti. Kraj izvedbe zapuščinskega postopka je enak kraju nazadnje prijavljenega stalnega prebivališča pokojnika. Uradno vabilo prejmejo vsi potomci in sorodniki umrlega, ki bi lahko imeli pravico do premoženja. Poleg dedičev pa so na razpravo seveda povabljeni tudi upniki, če je imel pokojnik poleg premoženja tudi dolgove. Zapuščinski postopek se izvede tudi v primeru odsotnosti povabljenih oseb.
Zakaj je pomembno, da se izvede zapuščinski postopek?
Bistvo zapuščinskega postopka je, da se ugotovi, kaj vse sodi v premoženjsko maso. Poleg tega se v postopku ugotavlja, kdo vse so potencialni dediči. Dodelijo se pravice oziroma dedni deleži, skladno s tem pa se tudi prenese lastninska pravica od zapustnika na njegove dediče. Če je imel dedič dolgove, dediči poleg premoženja podedujejo tudi slednje. Dogovorijo se lahko, da se dolgovi poplačajo neposredno iz premoženjske mase, ali pa jih dediči plačajo skladno z drugačnim dogovorom. Vsak izmed dedičev na zapuščinskem postopku izjavi, ali sprejema svoj dedni delež ali se mu odpoveduje oziroma se mu odreka v korist nekoga drugega.
Kaj je treba ugotoviti, preden se začne zapuščinski postopek?
Pomembno je, da se najprej ugotovi, ali je zapustnik pred smrtjo napisal oporoko. Oporoka je pomemben dokument, ki lahko bistveno narekuje zapuščinski postopek. Če obstaja, se mora sodišče pri procesu ozirati nanjo in dedne deleže razdeliti skladno z oporoko. V njej je namreč jasno napisana poslednja volja pokojnika. Če je oporoka veljavna, se deduje skladno z njeno vsebino. Če zapustnik pred smrtjo oporoke ni napisal, velja dedovanje na podlagi zakona. Skladno z zakonom imajo največ pravic do premoženja dediči prvega dednega reda, torej zakonci oz. zunajzakonski partnerji in otroci ali posvojenci pokojnika. Oporočno dedovanje se navadno izvede hitreje in je za dediče cenovno ugodnejše. Velikokrat se v praksi zgodi, da med dediči v zapuščinskem postopku pride do spora, saj se ne strinjajo z dodeljenimi dednimi deleži. V primeru oporoke omenjenih sporov skorajda ni, saj je že sam zapustnik opredelil način dedovanja in dedne deleže.
Ali se zapuščinski postopek lahko prekine?
Zapuščinski postopek se seveda lahko prekine, v kolikor obstajajo dejstva, ki bi potencialno lahko vplivala na odločitev o dedovanju in zapuščinskem postopku. V omenjenem primeru sodišče zapuščinski postopek prekine in nato stranke napoti na upravni postopek, ki mu z drugo besedo rečemo pravda. Stranka v tem primeru vloži tožbo, ki se obravnava v popolnoma ločenem postopku. Tožbo analizira in obravnava sodišče, ki na koncu tudi sprejme ustrezno odločitev. Nato se celoten postopek skupaj z odločitvijo prenese na zapuščinsko sodišče, kjer se nadaljuje zapuščinski postopek.
Koliko časa traja, preden se zaključi zapuščinski postopek?
Dolžina trajanja zapuščinskega postopka je odvisna od številnih dejavnikov. Eden izmed glavnih razlogov za podaljšanje postopka je vezan na spore med dediči. Če se dediči hitro dogovorijo in se strinjajo z dednimi deleži, se postopek izvede zelo hitro. Dediči se lahko v določenem časovnem roku na sklep sodišča pritožijo. Sodišče nato odloča, ali bo pritožbi ugodilo ali jo bo zavrnilo. Če je pritožba zavrnjena, postane sklep o dedovanju pravnomočen.
Kakšne stroške zapuščinski postopek prinaša dedičem?
Prvi in najpomembnejši strošek, ki ga imajo dediči z zapuščinskim postopkom, je strošek sodne takse. Slednji je odvisen od višine podedovanega premoženja. Večja kot je premoženjska masa, višji je strošek sodne takse. To je strošek, ki ga nosijo dediči. Drugi stroški, ki lahko nastanejo v zapuščinskem postopku, so vezani na odvetniške storitve. Ob tem je treba poudariti, da imajo dediči, ki jim ne uspe doseči sporazuma glede dednih deležev, v praksi tudi višje stroške odvetnikov.
Pri zapuščinskem postopku je pomembna tudi izbira odvetniške pisarne za zastopanje, saj se cene odvetniških storitev na trgu precej razlikujejo. Dodaten strošek predstavlja davek na dediščino, ki ga odmeri finančna uprava. Višina davka je odvisna od vrednosti premoženja ter odnosa med dedičem in pokojnikom. Po zakonu so dediči prvega dednega reda oproščeni plačila davka na dediščino, medtem ko morajo ostali dediči ta davek plačati.
Odvetnik za dedovanje vam bo znal svetovati skozi celoten zapuščinski postopek. Če imate vprašanja ali potrebujete nasvet, se za pomoč obrnite nanj. Vsak odvetnik bo najprej skušal doseči dogovor med dediči, saj se zaveda, da je ta način zapuščinskega postopka najhitrejši in najugodnejši za vse dediče.