Livarna izvaja vlivanje, ki zagotavlja visoko kakovost, ki jo zahtevajo stranke.
Lítje spada med enega najstarejših in pogosto uporabljenih načinov oblikovanja kovinskih in umetnih materialov. Livarna izdeluje izdelke, kjer natančnost ni najpomembnejša, lahko pa izdelajo bolj zapletene oblike.
Litje poteka tako, da kovino najprej stalijo in jo vlijejo v livno votlino forme. V formi, se nato kovina stali in tako obdrži njeno obliko. Pri tem postopku se lahko pojavi veliko različnih napak. Ena izmed najpogostejših so lunkerji. To so prazni prostori, ki nastanejo v ulitku. Lahko nastanejo zaradi več različnih vzrokov. Lahko je bilo ohlajanje prehitro ali neenakomerno. Lahko nastanejo zaradi tega, ker temperatura litine ni pravšnja. Druga pogosta napaka je plinska poroznost. Ta nastane takrat, ko se med strjevanjem zaradi večje topnosti plinov v talini kot v trdnem, začnejo plini izločati iz taline. Tako nastanejo mehurčki.
Livarna izvaja več postopkov litja. V osnovi se litje deli po tem, kolikokrat lahko uporabimo formo. Lahko je litje za enkratne ali trajne forme. Za enkratne forme se uporablja model, ki ga postavijo v dvodelno ravnino. Sestavljena je iz livarskega peska. Ta je izdelan na osnovi kremena z dodatkom gline, da dobi dovolj veliko trdnost, se sprime in prevzame obliko modela. Nato model odstranijo iz posušene pečice in ga s talino dodajo preko livnega kanala. Imeti mora tudi oddušek, preko katerega lahko uhaja zrak.
Litje za trajne forme je namenjeno za serijsko litje. Lahko je tlačno, kontinuirno ali centrifugalno. Pri tlačnem litju se uporablja kokilo, ki je trajna forma izdelana iz orodnega jekla. Vsebuje tudi livni kanal in oddušnik.
Kokila je dvodelna iz razloga, da lahko po ohladitvi ven vzamemo odlitek. Centrifugalno litje se uporablja za pridobivanje simetričnih odlitkov, ki so votli. Forma se med vlivanjem hladi in zagotovi ulitke s točnimi merami. Pri kontinuiranem litju se uporablja bakreno kokilo, ki je hlajena s pomočjo vode.